Služnost na nepremičnini (2. del)

Služnost na nepremičnini (2. del)

SLUŽNOST NA NEPREMIČNINI

 

Nevpisane služnosti in izbris

V prejšnjem prispevku smo pojasnili osnove služnosti, razliko med stvarnimi in osebnimi bremeni ter njihov splošni vpliv na kupce. Danes pa se bomo posvetili največjemu tveganju v nepremičninski praksi – služnostim, ki v zemljiški knjigi sploh niso vpisane, a v naravi vseeno pravno obstajajo.

Ko kupec pregleduje želeno nepremičnino, skoraj vedno najprej zahteva uradni izpisek iz zemljiške knjige. Če je ta popolnoma čist in brez vpisanih bremen, sta tako kupec kot trenutni lastnik pogosto prepričana, da na zemljišču ni nobenih tujih pravic.

Vendar slovenska zakonodaja na tem področju prinaša pomembno past, kjer je potrebna izjemna previdnost in strokovno preverjanje. Stvarnopravni zakonik namreč dopušča, da določene pravice nastanejo tudi izven zemljiške knjige.

Kaj če služnost ni vpisana v zemljiški knjigi?

Če služnost ni uradno vpisana v C-listu, to še ne pomeni nujno, da pravica sosedov ali tretjih oseb ne obstaja. V določenih primerih lahko stvarna služnost nastane na podlagi samega zakona ali s priposestvovanjem, če se je določena pot v naravi nemoteno uporabljala več desetletij.

Zato se na trgu nepremičnin pogosto zgodi klasična situacija, ko lastnik nepremičnine odločno trdi: »V zemljiški knjigi ni vpisanega ničesar, torej služnosti ni,« medtem ko sosedje že trideset let preko njegovega dvorišča povsem nemoteno vozijo do svojih hiš. Takšna nevpisana služnost lahko za kupca pomeni ogromno pravno tveganje in vodi v dolgotrajne ter drage sodne spore.

Po drugi strani pa velja tudi obratno pravilo – dolgotrajna neuporaba vpisane služnosti sama po sebi še ne pomeni, da je ta pravica avtomatsko prenehala. Tudi če se pot ne uporablja že dvajset let, je treba vedno natančno preveriti konkretne okoliščine in sprožiti ustrezen postopek za uraden izbris iz zemljiške knjige.

Kako zanesljivo preveriti obstoj nevpisane služnosti?

Pri pripravi nepremičnine na varno prodajo se v naši agenciji nikoli ne zanašamo le na prvi vtis ali zgolj na osnovni izpisek. Da bi se izognili skritim pastem in zaščitili tako prodajalca kot kupca, je treba opraviti natančne preglede na dveh različnih ravneh:

  • Preverjanje v zemljiški knjigi: Preko portala e-sodstvo ali e-Uprava z uporabo številke parcele in katastrske občine podrobno preverite e-Zemljiško knjigo. Iskanje razkriva vsa uradno vpisana bremena. Če služnosti ni v C-listu, uradno ni expedientirana kot pogodbena pravica, kar pa je šele prvi korak preverjanja.
  • Preverjanje dejanskega stanja na terenu: Natančno preglejte, ali se na parceli v naravi dejansko uporablja kakšna pot, dovoz, steza ali pa morda poteka kakšna napeljava (voda, elektrika, kanalizacija), kar jasno kaže na obstoj neformalne rabe s strani sosedov.
  • Pregled zgodovine in pogodb: Preglejte stare kupoprodajne pogodbe, pogodbe o medsebojnih razmerjih, darilne pogodbe ali arhivske listine prejšnjih lastnikov, saj se v njih pogosto skrivajo dogovori o služnostih, ki kasneje niso bili vpisani v zemljiško knjigo.
  • Možnost priposestvovanja: Pozanimajte se pri sosedih in prejšnjih lastnikih, ali sosed ali druga oseba pot uporablja v dobri veri že vsaj 10 let (ali 20 let brez dobre vere), saj bi to pomenilo, da so služnost kljub nevpisu že pravno pridobili in jo lahko s tožbo kadarkoli vpišejo.
  • Zakon ali sodna odločba: Preverite, ali gre v naravi za nujno pot, ki je bila morda določena s starejšo sodno odločbo, ali pa gre za služnost v javni koristi (npr. elektroenergetski vodi, telekomunikacijski kabli), ki po zakonu velja in zavezuje lastnike tudi brez samega vpisa.

Kako ukrepati, ko služnost odkrijemo še pred prihodom kupcev?

V naši nepremičninski agenciji ob pripravi nepremičnine na prodajo najprej podrobno preverimo celotno razpoložljivo dokumentacijo, da ugotovimo, kaj služnost dejansko obsega, kdo je njen upravičenec in kje natančno v naravi poteka njena trasa.

Če je za popolno razumevanje zapletenega pravnega položaja potrebno uradno pravno mnenje ali geodetska ureditev dejanskih meja in poteka služnosti, lastniku pravočasno svetujemo vključitev ustreznih zunanjih strokovnjakov.

Naš glavni cilj je, da se vsa odprta vprašanja, morebitni nestrinjanja s sosedi ali nejasni vpisi razjasnijo in uredijo še pred uradnim začetkom ogledov. S tem preprečimo, da bi resen kupec odstopil od pogodbe takrat, ko že preverja dokumentacijo za odobritev bančnega kredita.

 

Mateja TC, 18.11.2026